grob.
27.04.08včeraj sem te še prosil,
danes mi zobje sami rastejo postrani.
mirno streljam svoje misli v luno
in čakam, da se zruši, kot kulisa
v noči brez zvezd.
včeraj sem okusil ljubezen.
medtem, ko sem z jezikom
praskal posušene ptičje iztrebke z krste,
ki tam leži že vse predolgo.
tako zelo osamljena…
medtem, ko jata netopirjev
pod mojo srajco išče dom
kopljem grob.
Avtor CalypsoFolie, zapisano 27.04.08 ob 12:51 pod poezija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.
En odgovor na “grob.”
Komentiraj
Ta mi je pa zakoooon:)