Navigacija | CalypsoFolie
14.12.08
ona: “Ej srce…Meni se vrti.”
jaz: “A si jedla kašne tablete danes?”
ona: “Nisem. Pa sej se mi ne prav zares vrti…Tko…”
jaz: “Ja?”
ona: “A veš tist filing, ko umreš…”
jaz: “Ne, ne vem ker še nisem pršu tko daleč.”
…In je sledila kratka pavza v kateri sva se oba nasmejala do solz.
Dostikrat je tako. Ponovim njeno izjavo in ko jo sliši še enkrat se zave nesmisla le-te.
ona: “No…tisto, ko bi se duša rada ločla od telesa. Tko sem. Kot da škiliš – vidiš dvojno…”
jaz: “Aha…”
Sej zdej je že boljše. 
Zapisal-a Aljoša Markočič v 14.12.08 ob 21:44 pod poezija
Objava še nima komentarjev
12.11.08
na hrbet si rišem grafit
ščurki jedo koščke moje sestavljanke
barvam nov dan
manjkajo mi torej vsa okna
rišem zgodovino
in glave
moje rumene kamele
so vstale iz zvezd,
čiste;
rad bi bral o prihodnosti
ščurki in ostale nočne živali,
rad bi bral
ščurkodlaki in žirafe s perjem
kar
verjamem v nočne more
je
verjamem tudi
rekel
v
Zarathustra.
resnico.
Zapisal-a Aljoša Markočič v 12.11.08 ob 09:44 pod poezija
1 oseba je oddala komentar
1.10.08
Zapisal-a Aljoša Markočič v 1.10.08 ob 16:39 pod poezija
1 oseba je oddala komentar
18.07.08
an embrace of hands
i know i’ve met you before
i was in your dreams
lift you high
out of the night
sweetheart,
in my worn down eyes
your suicide attempt
almost picture perfect
beautiful & knives
i can help you run, girl
from the world coming down
a ghost in your shadow
i hope i’ll see you again
all you say
all you think
all you can do
it’s nothing new
a bent image
of a flawless life
end it all
with a kiss of a knife
sweetheart,
in my worn down eyes
your suicide attempt
almost picture perfect
beautiful & knives
i hope i’ll see you again
i hope i’ll see you again
i hope i’ll see you again
i hope i’ll see you again
you are beauty, beauty, beautiful & knives
I am death and when I love you, it’s forever.
And why shouldn’t you love me back? I know that sometimes you fantasize about me. You lie in bed at night wondering how and when I will come, and what I’ll look like when I do. Am I a knight in shining armor? A fiery dog of hell? Do I look like a vampire? A skeleton? A ghost? You imagine me taking you into my arms, embracing you, comforting you. “There, there,” I say, kissing your tears away. “I’ll make those awful things go away. Life won’t be a burden to you anymore. I promise.”
Everybody in a circle. Join hands and sing out loud, “We all die.”
Zapisal-a Aljoša Markočič v 18.07.08 ob 10:54 pod poezija
7 oseb je oddalo komentar
16.07.08
v ponedeljek sem nosil svojo nadarjenost naprodaj v najostaneneimenovan biro v črnučah, kjer so mi dve uri nalagali risarska dela. digitalna risarska dela, da ne bo pomote. grafit je uporaben le še za skiciranje.
preostanek ponedeljka sem preživel dokaj na trnih. služba mi je bila povšeči. ne gledajo na minute, delam lahko kolikor hočem (v mejah razumnega, seveda)…
…prijazna tajnica se mi prikrade v sanje s telefonskim klicem.
vzeli so me…
…in nato se zbudim.
če dobro uro pa res zvoni telefon. kličejo z modrega ŠS, z navodilom naj pokličem omenjeni biro.
vzeli so me! tokrat zares!
svoj drugi odmor za malico preživljam v družbi urejevalnika novih objav.
…in sanjarim za kaj vse bom zapravljal moja težko prigarana (mwahahaha) študentska plača…
Zapisal-a Aljoša Markočič v 16.07.08 ob 10:29 pod poezija
5 oseb je oddalo komentar
6.06.08
“Computer games don’t affect kids; I mean if Pac-Man affected us as kids, we’d all be running around in darkened rooms, munching magic pills and listening to repetitive electronic music.”
- Kristian Wilson, Nintendo, Inc, 1989
Zapisal-a Aljoša Markočič v 6.06.08 ob 09:53 pod poezija
Objava še nima komentarjev
3.06.08
v temnem kotu kalie na rudniku ždi osamljen žako papagaj ki čaka na smrt/lastnika.
če se za službo slednjega najde kakšna dobra duša, ga toplo priporočam.
revše je čakalo v temnem kotu pri vhodu, kamor najbrž zaidejo le najbolj izgubljeni kupci,
njegov pogled (ki je sicer prosil evtanazije/nakupa) me je globoko ganil,
trgovino pa sem zapustil z grenkim priokusom brezbrižja.
želel bi si, da bi se tisti, ki ga je naročil na zalogo,
globoko kesal, ko bi mu omenjeni žako izdihnil na rokah. a žal je v tem svetu,
polnem ignorance, že tako, da ima ta žako
enako čustveno vrednost kot vrečka črvivega krompirja.
kalia, lahko vas je sram!!!!!
Zapisal-a Aljoša Markočič v 3.06.08 ob 14:46 pod poezija
Objava še nima komentarjev
30.05.08
If the automobile had followed the same development cycle as the computer,
a Rolls-Royce today would cost $100, get a million miles to the gallon,
and explode once every few weeks, killing everyone inside.
Zapisal-a Aljoša Markočič v 30.05.08 ob 21:28 pod poezija
Objava še nima komentarjev
23.05.08
Reaching a conclusion simply means you’re tired of thinking.
Zapisal-a Aljoša Markočič v 23.05.08 ob 11:22 pod poezija
Objava še nima komentarjev
22.05.08
uh…prva “normalna” objava…
nič poezije, nič flešanja…
no, pa gremo:
nedolgo nazaj se je na mojem disku (po nekem čudnem neobrazložljivem naključju;) znašla pilot epizoda za Knight Rider-ja.
tistega, novega.
z tistim prečudovito svetlečim se mustangom, ki je ne samo pameten, ampak zna še celo boljše vozit kot pa Michael Knight junior oz. konkretneje Mike Traceur, kar sploh nima smisla, saj se že takoj na začetku izkaže, da avto rabi človeka da gre namesto njega v casino, namesto, da bi bil človek tisti, ki rabi avto, da ga kam pelje.
fast forward na konec mnenja:
knight rider 2008 je gledljiv, ampak originalu (razen po efektih in pilotiranju) ne seže do kolen.
čeprav ima tudi originalen pilot (ki sem si ga ogledal novemu najt rajdrju v čast) svoje napake.
razen tega, da je malo…khm…”corny”
bogi Michael je bil ustreljen v levo ramo, kar je očitno, ko pride (že proti koncu) ven do avta in ga tam pričaka varnostnik.
toda, ko se taisti Michael vsede v KITT-a, se prime za desno ramo, in z svojo (sedaj že neokrvavljeno) desno roko (s katero se je prej držal za levo ramo) veselo odpilotira KITT-a letališču naproti.
navkljub za današnje standarde kopico cenenih efektov, star najt rajdr še vedno kikne es novega najt rajdrja.
vsem napakam navkljub, je še vedno legenda.
mogoče samo meni, ker sem bil takrat še majhen, ampak to sploh ni važno 
pa sem jo le prignal do konca.
mogoče pa celo ne bo zadnja:)
Zapisal-a Aljoša Markočič v 22.05.08 ob 12:14 pod poezija
Objava še nima komentarjev
