CalypsoFolie

“Computer games don’t affect kids; I mean if Pac-Man affected us as kids, we’d all be running around in darkened rooms, munching magic pills and listening to repetitive electronic music.”
- Kristian Wilson, Nintendo, Inc, 1989

v temnem kotu kalie na rudniku ždi osamljen žako papagaj ki čaka na smrt/lastnika.

če se za službo slednjega najde kakšna dobra duša, ga toplo priporočam.

revše je čakalo v temnem kotu pri vhodu, kamor najbrž zaidejo le najbolj izgubljeni kupci,

njegov pogled (ki je sicer prosil evtanazije/nakupa) me je globoko ganil,

trgovino pa sem zapustil z grenkim priokusom brezbrižja.

želel bi si, da bi se tisti, ki ga je naročil na zalogo,

globoko kesal, ko bi mu omenjeni žako izdihnil na rokah. a žal je v tem svetu,

polnem ignorance, že tako, da ima ta žako

enako čustveno vrednost kot vrečka črvivega krompirja.

kalia, lahko vas je sram!!!!!

If the automobile had followed the same development cycle as the computer,

a Rolls-Royce today would cost $100, get a million miles to the gallon,

and explode once every few weeks, killing everyone inside.

Reaching a conclusion simply means you’re tired of thinking.

uh…prva “normalna” objava…
nič poezije, nič flešanja…

no, pa gremo:
nedolgo nazaj se je na mojem disku (po nekem čudnem neobrazložljivem naključju;) znašla pilot epizoda za Knight Rider-ja.
tistega, novega.
z tistim prečudovito svetlečim se mustangom, ki je ne samo pameten, ampak zna še celo boljše vozit kot pa Michael Knight junior oz. konkretneje Mike Traceur, kar sploh nima smisla, saj se že takoj na začetku izkaže, da avto rabi človeka da gre namesto njega v casino, namesto, da bi bil človek tisti, ki rabi avto, da ga kam pelje.
fast forward na konec mnenja:
knight rider 2008 je gledljiv, ampak originalu (razen po efektih in pilotiranju) ne seže do kolen.
čeprav ima tudi originalen pilot (ki sem si ga ogledal novemu najt rajdrju v čast) svoje napake.
razen tega, da je malo…khm…”corny”
bogi Michael je bil ustreljen v levo ramo, kar je očitno, ko pride (že proti koncu) ven do avta in ga tam pričaka varnostnik.
toda, ko se taisti Michael vsede v KITT-a, se prime za desno ramo, in z svojo (sedaj že neokrvavljeno) desno roko (s katero se je prej držal za levo ramo) veselo odpilotira KITT-a letališču naproti.
navkljub za današnje standarde kopico cenenih efektov, star najt rajdr še vedno kikne es novega najt rajdrja.
vsem napakam navkljub, je še vedno legenda.
mogoče samo meni, ker sem bil takrat še majhen, ampak to sploh ni važno :P

pa sem jo le prignal do konca.
mogoče pa celo ne bo zadnja:)

Sono scivolando sulla terra…

All of this is to be written in stone.
I can feel your fur. It is gentle and soft.

…Sotto le stelle.

/\\|/\\|/\\|/\\|/\\
Nessuno vuole una nave assurdita.
Neanche lei.
//\|//\|//\|//\|//\

Fin’ a un enorme fiume,
for just one turn of the stone.

Poišči moje tipke.
Pa končam;
Pa te poljubim.

po dzla timio bla kiti li žemze lene sol ze.

zvis ki jemza liva mod prt era ne.

no čej oin no čej ose zace liti.

no čej o.

no čej o.

vse nciča kamna te mo.

včeraj sem te še prosil,
danes mi zobje sami rastejo postrani.
mirno streljam svoje misli v luno
in čakam, da se zruši, kot kulisa
v noči brez zvezd.

včeraj sem okusil ljubezen.
medtem, ko sem z jezikom
praskal posušene ptičje iztrebke z krste,
ki tam leži že vse predolgo.
tako zelo osamljena…

medtem, ko jata netopirjev
pod mojo srajco išče dom
kopljem grob.

Wolf down wads of cotton candy, blocks of fruitcake in brandy sauce, a storm of Hostess Snowballs, a toilet bowl full of Lime Jello from a hospital cafeteria, prunes in heavy syrup from a parochial school. Pepper it with headcheese, Scooterpies, kale. Then, as a chaser, add a six-pack of Colt 45 tall-boys and do some high-impact aerobics. You’ll feel the bottled-up nausea I had to hold in. And you’ll understand why I suddenly bolted to my feet and yelled, “Lies! Fascism! Totalitarianism! Death of Justice!”
(JOSEPH AEIOU)

“Objection your honour!” screamed the attorney for the plaintiff.

Here, now, were my thoughts and subsequent words: Wasn’t this absurd? “This is absurd!” Why should I have to put up with this? “I don’t have to put up with this!” Didn’t I enjoy living alone? “I enjoyed living alone!” How did all this happen? All I ever really wanted was to unclip those garter belts from those black fishnet stockings, pull down those flimsy, white-lace panties with the rip-away velcro crotch, and smell her fragrance: “All I ever really wanted was a little scratch and sniff!”

JOSEPH AEIOU